Zastonj objave Brezplačne objave člankov

Sem mama petošolke, ki jo je učenje angleščine doletelo šele v četrtem razredu. Že generacija za njo je pričela z uvajanjem tujega jezika že v prvem razredu, tako da sem bila prepričana, da je moja hči »na slabšem«. Seveda sem mislila, da bodo zato z učenjem vsaj malo pohiteli, vendar sem bila precej razočarana, ko sem ugotovila, da je učenje angleščine precej počasno.

Hči se je v četrtem razredu pri angleščini naučila pozdraviti in predstaviti, poimenovati barve, šolske potrebščine, nekaj oblik in nekaj igrač, to pa je bilo vse. Ni to nekam malo? Spominjam se, kako je učenje angleščine potekalo pri nas. Pričeli smo v petem razredu (torej dejansko dve leti kasneje, če upoštevamo spremembo osemletke v devetletko). Že prvo leto smo se naučili precej več, prav tako pa učenje angleščine ni ves čas potekalo zgolj skozi igro, temveč smo se morali poleg besed tudi že naučiti nekaj malega o časih. Dobro se spomnim, da smo se učili vsaj en sedanjik, če ne kar dva (Present Simple in Present Continuous). Vedeti smo morali, kdaj se čas uporablja, kakšno obliko uporabimo za ednino in množino posamezne osebe.

Nam lahko to kaj pove o tem, kakšno je učenje angleščine v osnovni šoli danes?

Pravzaprav nisem strokovnjak, zato o tem ne morem soditi, kot mama pa lahko rečem, da ni nobene potrebe po pritoževanju nad tem, da so otroci preobremenjeni, da se učijo jezike prehitro, da je to zanje pretežko. Dejansko morajo znati veliko manj kot smo morali mi, pa se v naših časih ni nihče hudoval, da je snov pretežka ali je ne zmoremo. In to je bilo v času, ko nismo igrali računalniških igric v angleščini, ko nismo že od malih nog poslušali angleške glasbe, in nismo gledali angleških risank.