Zastonj objave Brezplačne objave člankov

Tajska zaseda osrednji Indokitajski polotok v Jugovzhodni Aziji. Do leta tisoč devetsto devetintrideset se je Tajska imenovala Siam. V primerjavi z drugimi sosednjimi deželami ni bila nikoli kolonija, ampak je bila samostojno neodvisno kraljestvo. Sosednja območja so zasedali Francozi na vzhodu in Britanci na zahodni strani.

Gorovja, uravnane planote in nasute nižine

Različne reliefne enote se nahajajo na številih območjih Tajske. Gorovja so nadaljevanje gorskih slemen iz južne Kitajske, Mjanmara in Tibeta, nahajajo se na severu, zahodu in jugu države. Najvišje ležeče točke segajo do dva tisoč petsto metrov nad morje, večina pa pod tisoč pesto metrov nadmorske višine. Visoka planote Korat se nahaja na vzhodu države, široko nasuto nižavje pa se širi ob reki Chao Phraya ter na vzhodu ob desnih pritokih Mekonga. Na ostalih območjih Tajske prevladuje nizko zaobljeno planotasto površje. Tajska je najbolj naseljena na nižavju ob reki Chao Phrayi. Na tem območju so ugodni pogoji za gojenje riža ter drugih kulturnih rastlin. Po turistični logiki se Tajska pogosto enači z Bangkokom, ker je najpogostejša vstopna točka v državo. Mesto je imelo svoj čas značilno podobo plavajočih hišic, francoski raziskovalec Mouhont ga je sredi devetnajstega stoletja opisal kot Benetke Vzhoda. V tem času je bil najenostavnejši prehod iz enega na drugih konec mesta po vodnih poteh. Kar je onemogočalo hitrejši razvoj, zato so v šestdesetih letih devetnajstega stoletja poslanci zahtevali od vladarja ceste. Kar se je tudi zgodilo v naslednjih desetletjih, ko je bila zgrajena prva cesta. Naslednik vladarja je razvoj pospešil, začela so se vlaganja v izgradnjo cest, mostov in druge infrastrukture. Med večja mesta so Chiang Mai, nahaja na severu države ter je hkrati prestolica istoimenske province. V njem je turistom na ogled obilica zanimivega, kot so gore, templji, muzeji in druge turistične znamenitosti. Tajska je prostrana dežela, zato so turisti pogosto v dilemi kateri del obiskati.