Zastonj objave Brezplačne objave člankov

Zaposlenemu je višina odpravnine pomembna, saj prekinitev dela oziroma prekinitev delovnega razmerja ali upokojitev, pomeni prekinitev prejemkov. Prekinitev delovnega razmerja je tudi drugačne narave kot upokojitev. V obeh primerih gre za končanje delovnega razmerja z delodajalcem, vendar višina odpravnine pomeni pri upokojitvi nagrado za pripadnost podjetju. V primeru prenehanja delovnega razmerja pa gre predvsem za denarno pomoč do pridobitve nove zaposlitve. Tudi pri pokojnini gre za začasno denarno pomoč, vendar se njen učinek zmanjša z prvo prejeto pokojnino oziroma z začetkom prejemanja pokojnine. Denarna pomoč tudi izraža dolžnost delodajalca. Delodajalec Za upravičenca je višina odpravnine odvisna od njegove plače in delavne dobe. Do odpravnine je delavec upravičen ob redni odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov. Do opravnine je delavec upravičen tudi ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, v primeru izredne odpovedi s strani delavca ter ob že omenjeni upokojitvi. Sama višina odpravnine temelji na zakonski podlagi, razlikovati pa je potrebno osnovno izhodišče. V primeru odpovedi o zaposlitvi s strani delodajalca je delavec do odpravnine upravičen, ko je pri delodajalcu zaposlen več kot leto dni. Časovno obdobje zaposlenosti se šteje kot čas zaposlenosti pri delodajalcu, ki ga je odpustil po redni odpovedi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Poleg tega se za časovno obdobje šteje tudi zaposlenost pri delodajalčevih pravnih prednikih. Ko odpoved o zaposlitvi sproži delavec, je višina odpravnine prav tako pomembna za njegovo socialno varnost. Do odpravnine je upravičen v primeru izredne odpovedi. Izredna odpoved temelji na razlogih, za katere je kriv delodajalec.

Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je ne izplačevanje nadomestila plače, ni imel možnosti opravljanja dela, če ni dobival plače, v primeru ne izplačevanja plače v zakonsko ali pogodbeno določenem roku, v primeru ne zagotavljanja varnosti, ko delavec ni bil zaščiten pred nadlegovanjem in trpinčenjem ter ko delavec ni bil deležen enake obravnave. Ne izplačevanje nadomestila plače je razlog za izredno odpoved s strani delavca, ko delodajalec več kot dva meseca ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače. Preprečitev opravljanja dela se smatra v primeru, ko je pristojna inšpekcija izdala odločbo o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo daljšo od trideset dni. Ne zagotavljanje varnosti se smatra v primerih, ko je delodajalec od zaposlenega zahteval opravljanje dela brez zagotavljanja varnosti in varovanja zdravja ter je delavec predhodno zahteval odpravo preteče neizogibne in neposredne nevarnosti za zdravje ali življenje. Zaščito pred nespoštovanjem enake obravnave nudi zakon, prav tako varstvo pred raznimi oblikami nadlegovanja. Za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi je višina odpravnine odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Delavec je pri lastni odpovedi pogodbe o zaposlitvi upravičen do enake odpravnine, kot v primeru redne odpovedi s strani delodajalca. Delavcu pripada ustrezna višina odpravnine v primeru upokojitve. Ta lahko temelji na Zakonu o delovnih razmerjih ali na podlagi kolektivne pogodbe. Po zakonu o delovnih razmerjih je višina odpravnine dve povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece ali v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece. Slednje delavec lahko izkoristi, če je to zanj ugodneje oziroma je višina odpravnine višja. Odpravnino mora delodajalec izplačati, če je delavec pri njem zaposlen minimalno pet let. Do odpravnine delavec na drugi strani ni upravičen, ko se po prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve ponovno zaposli. Ob delni upokojitvi ima delavec pri delodajalcu pravico do odpravnino v sorazmernem delu. Do nje je upravičen, ko se delno upokoji pri delodajalcu pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi ter je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. V primeru, da je bil delavec pri delodajalcu zaposlen manj kot pet let, ima pravico do odpravnine. Višina odpravnine je sorazmerna z delovnim časom, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. vendar to ne velja v primerih, ko dela delavec krajši delovni čas. Do odpravnine ob upokojitvi delavec nima pravice do odpravnine, ko je upravičen do opravnine zaradi odpovedi delodajalca iz poslovnih razlogov ali nesposobnosti ter če je zanj delodajalec plačal dokup pokojninske dobe. V primeru, da je višina odpravnine zaradi odpovedi delodajalca ali znesek za dokup pokojninske dobe nižja od odpravnine ob upokojitvi, delavcu pripada izplačilo razlike.

Odpravnina pripada delavcu tudi v primeru, ko se izteče pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Vendar je pri tem potrebno upoštevati vse značilnosti pogodbe. Razlika je v zakonu, ki je veljal v času sklenitve pogodbe. Odpravnina delavcu ob izteku pogodbe o zaposlitvi ne pripada, ko je nadomeščal začasno odsotnega delavca, ko je opravljal sezonsko delo manj kot tri mesece v koledarskem letu ter ko je opravljal javna dela. V tem primeru je višina odpravnine povprečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev ali iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi je višina odpravnine odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu ter bruto plače , ki jo je zaposleni prejemal ali bi jo prejemal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Poleg tega višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnovne povprečne mesečne plače delavca, ki jo je prejemal v zadnjih treh mesecih oziroma bi jo prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Različno pa je lahko določena višina odpravnine skladno z drugačnimi določili v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Ob upokojitvi višina odpravnine ni odvisna od časa zaposlitve, določi se v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za minule tri mesece ali v višini devah povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece. Delavcu je pri odločanju pomembna višina odpravnine, ki jo bo prejel ob upokojitvi. Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega dela s strani delavca je delavec upravičen do odpravnine, ki je določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru prekinitve pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja ali prisilne poravnave so delavci upravičeni odpravnine. Upravičenost temelji na dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitve zaradi poslovnih razlogov. V postopku prisilne poravnave je višina odpravnine lahko odvisna od dogovora med delodajalcem in delavcem.

Dogovorjena višina odpravnine in ostalo mora biti pisno zabeleženo ter podpisano s strani delodajalca in delodajalca.

https://www.mojazaposlitev.si/delodajalci/nasveti/odpravnina/