Zastonj objave Brezplačne objave člankov

Ta, proti mrazu odporna enoletnica je bila včasih doma prav na vsakem vrtu. Uporabljali so ga že stari Grki in Rimljani ter ga zanesli po celotni Evropi. Nekoč so ga imeli za afrodiziak, šele kasneje so ugotovili tudi njegove zdravilne učinkovine. Šetraj sodi v družino usnatic (Satureja), kamor sodijo še mnoge druge aromatične rastline, tudi materina dušica in navadna dobra misel. Na severni polobli raste približno trideset različnih vrst, toda v Sloveniji bomo našli le tri in vse imajo skupno lastnost, da dobro uspevajo na skromnih, soncu izpostavljenih rastiščih, včasih tudi med skalami. Rastlino pred močnim soncem ščitijo listi, ki vsebujejo eterična olja. Pri nas uspevajo Navadni in Kraški šetraj,v naravi pa raste še Liburnijski šetraj. Rastejo v pol grmičkih in čez zimo lahko izgubijo vse liste. V bolj zavetrnih in manj izpostavljenih legah se obdrži tudi do pomladi. Tako v aprilu rastlina ne zgleda prav nič obetavno, vendar se na toplem spomladanskem soncu začne kar hitro obnavljati . Z poletno pripeko z močnim soncem šetraj naravnost oživi.Na vrtu je lahko na vrtu kot okrasna rastlina ali kot dišavnica, ki jo uporabimo za kuho.
Šetraj ponuja obilo hrane tudi čebelam in kdor ima v njegovi bližini postavljen čebelnjak, bo pridelal res okusen med. Dokazano je tudi , da nas bo mesto kjer nas je pičila čebela ali osa takoj manj bolelo, če ga bomo natrli z zmečkanimi listi šetraja.
Vsebuje veliko eteričnega olja, ki je bogato z karvaklorom in timolim, ki učinkuje antibakterijsko. Olja lahko uporabimo za osvežitev zraka v vlažilcih in razpršilcih, za inhalacijo in kot dezinfekcijo pri čiščenju prostorov. Pri tem se kraški šetraj razlikuje od navadnega po tem, da vsebuje več eteričnih olj. Eterična olja v rastlini vseskozi menjujejo kemično sestavo in se premikajo iz enega v drugi del rastline, odvisno od dela dneva in od letnega časa. Zato je za v predelavo v olje dobro vedeti kdaj se šetraj nabira.
Zunanje ga uporabljamo za celjenje ran, proti revmi in kot blag antiseptik. Grgranje in izpiranje s čajem je koristno pri zdravljenju aft in ustnih razjed. Pri prekomernem izpadanju las, lasišče masiramo s čajem ali s tinkturo.
Prav vsi šetraji so primerni kot dodatek za pripravo zeliščnih olj in kisov s katerimi začinjamo predvsem solate. Listi prijetno dopolnjujejo okus mesnih in ribjih jedi, jajčnih jedi, juh, sirov, nadevov in napitkov. V Nemčiji in v Franciji ga uporabljajo pri kuhanju fižola v zrnju. Listi imajo močan vonj zato jih jedem dodajamo v majhnih količinah.
Liste nabiramo skozi vse leto in jih uporabljamo sveže. Za zimsko zalogo rastline porežemo, jih zvežemo v svežnje in jih obesimo na suho mesto.