Zastonj objave Brezplačne objave člankov

V mnogih razvitih evropskih državah je psihoterapevtska dejavnost oz. psihoterapija regulirana z zakoni in vključena med storitve zdravstvenega zavarovanja, pri nas pa je žal situacija bistveno drugačna. V Sloveniji ne obstaja zakon o psihoterapevtski dejavnosti, tako da za opravljanje te dejavnosti ni nikakršnih zakonsko predpisanih zahtev. Za paciente pa je še težje to, da skoraj ni psihoterapevtov, ki bi nudili pomoč v okviru javnozdravstvenih zavodov ali preko koncesij. Tisti maloštevilni psihoterapevti, h katerim se da priti preko napotnice, pa imajo običajno dolge čakalne dobe ali pa nudijo le manjše število psihoterapevtskih srečanj.

Osebni zdravnik, na katerega se obrne po pomoč oseba v duševni stiski, za katero ni potrebno psihiatrično zdravljenje (npr. blažje oblike anksioznih motenj, blažje depresije, stres na delovnem mestu…), tako večinoma nima na razpolago drugih možnosti, kot da predpiše pacientu le najustreznejša zdravila (antidepresive, pomirjevala…). Medtem ko bi v razvitih evropskih državah v takšnih primerih pacientu dali tudi napotnico za psihoterapevta, pa se mora pri nas pacient žal zadovoljiti le z zdravili. Precej pacientov pa se že samih zaveda resnice, da so antidepresivi in pomirjevala le začasna pomoč – zdravila namreč ne odpravijo globljih vzrokov, ki so privedli do duševne stiske. Pacientom, ki se sami odločajo poiskati psihoterapevtsko pomoč, običajno ne preostane drugega, kot da se zanesejo na priporočila znancev, ki so morda že imeli izkušnje s psihoterapijo, ali pa na iskanje psihoterapevtov preko spleta ali drugih medijev, kjer ti oglašujejo svojo dejavnost. Je to res pravi način zdravstvene oskrbe nekoga, ki se znajde v duševni stiski? V primeru, da si želite o psihoterapiji izvedeti več, lahko te informacije pridobite na spletnem naslovu http://www.psihoterapija-hodos.si/