Zastonj objave Brezplačne objave člankov

Komuniciranje z javnostmi ni samo tehnična rešitev, ki se kot storitev prodaja drugim. No, lahko je, vendar je potem tako tudi vzeta. Če pa vključimo v njo čustva in oblikovanje čustev pa komuniciranje dvignemo na povsem nov nivo. Damo mu namreč globino, ki jo z naključnim tehničnim podajanjem informacij za trg ne moremo doseči.
Čustva plovejo po svetu non-stop in so tam, ker jih ustvarjamo mi ljudje. Če je čustveno oblikovanje sporočil prepuščeno stihiji, se tako tudi obnašajo na trgu. Vsako sporočilo namreč nosi čustva tistega, ki jih je ustvaril in to ne samo tista trenutna, torej tista s katerimi jih je ustvarjal v trenutku stvaritve. Če smo pozorni lahko pod vso čustveno veličino, ki jo čutimo na površju izdelka zaznamo še nekaj drugega, kar nam velikokrat ne odgovarja, če zadeva ni opremljena s čustvi kot bi to moralo biti.
O čem govorim? Govorim namreč o tem, da ima ta, ki ustvarja včasih še težave doma z ženo ali možem, z otroci, s starši, pa z avtom, pa v glavi se mu mota tudi preminula draga mu oseba, pa dogodek izpred pet let, pa iz otroštva… Vsi ti namreč imajo čustveni naboj, ki se bolj ali manj izraža v naših kreacijah in vsakdanu. Govorim o tem, da če smo pozorni, da je možno zaznati tudi to.
Govorim pa tudi o subtilnem načinu zaznavanja oz. o subtilnih čustvih, o čem se pravzaprav pri komuniciranju in marketingu gre. Ali ni tako? In vse to kar mi smo, vse kar smo zdaj in vse kar smo kdajkoli bili, vse to je v čustvih, ki jih oddaja izdelek, ki smo ga naredili. Komuniciranje torej ni le tehnična rešitev oz. tehnični postopek kako nekaj narediti, da bo pravilno izpeljano. Ne, mnogo več je.
Nihče nas nikoli ni učil kako delati s čustvi, nihče nam nikoli ni povedal tega. Kako pa le, če tudi oni niso vedeli tega? A vendar, to je zelo pomembno. Sicer pa, boste rekli, sedaj že je kar je. Smo kar smo in to ne moremo spremeniti. No temu ni čisto tako kot vi to mislite. Nemogoče je z vidika znanstvene obravnave problematike, a čustva so edina na katera imamo vpliv mi sami. Edina so, ki jih lahko oblikujemo kot to sami želimo.
Kako pa, boste vprašali? No, nobene potrebe ni, da v sebi še naprej treniramo tista čustva, ki ne podpirajo ne nas, ne tega, kar v življenju počnemo tako s prijatelji kot v službi. Dobro je spremljati kako se počutimo pri katerem izrazu ali prejetju sporočila in spremenimo odziv nanj na tak način, da bo podpiral nas in to kar mi smo. Torej, če nekaj želimo izraziti jezno ali smo jezni, ko nekaj sprejmemo kot informacijo lahko čustvo, ki ga začutimo vedno spremenimo, da bo takšno, ki nas bo podpiralo v življenje. A spet… Kako pa?
No, naj vam povem, da to ne gre na način kot je mogoče vajen kdo izmed vas, s potlačenjem namreč, kajti če potlačimo, bo zadeva privrele na površje, če že ne v vsakdanjem dogodku, pa v kreaciji, ki smo jo ustvarili. Vse kar smo ustvarili odraža nas same, in torej tudi to kar smo potlačili, saj je tudi to del nas samih. Seveda pa tudi ne z odvrnitvijo pozornosti od tega, saj je to isto, kot bi ignorirali pomemben del nas samih, ki nam želi nekaj povedati. Kako bi se torej počutili, če bi vam jetra sporočala, da ste jezni in bi se obrnili stran in bi začeli spraševati soseda o vremenu?
Če tega še niste začutili oz. ozavestilil je morda čas, da se tudi soočite s tem, ker to le pomeni ignoriranje sebe in svojih lastnih potreb zaradi zunanje potrebe, da bi nekaj storili v fizičnem svetu. To ljudje počnemo ves čas. Ko smo žalostni, se počutimo prazno ipd., namesto, da se soočimo s čustvom, sežemo po hrani in na koncu je rezultat, da smo potešeni v telesu, v čustvih, pa zadeva ostane potlačena in privre na površje v najbolj nepričakovanih situacijah.
Koko torej? Edina pot, da čustva spustimo ven je enaka kot če želimo duha spustiti iz stekleničke. Torej, odpreti stekleničko, v našem primeru usta, motoriko in izražanje in čustvo izraziti, ga spustiti ven. Le v takšnem primeru čustvo več ne bo bremenilo ne nas, ne naših kreacij.

http://www.custveniinzeniring.si/